Presoja investicijskega projekta z vidika nekomercialnih (političnih) tveganj

 pod Članki

1.     Zavarovanje in financiranje investicij v tujini

 

Poglavitni namen prispevka je predstaviti metodologijo presojanja oziroma določanja nekomercialnega tveganja investicij v tujini, ki evolucijsko izhaja iz mednarodne zavarovalne prakse. Slovenske banke, ki financirajo investicije v tujini, se lahko pri Slovenski izvozni družbi (SID) na podlagi zavarovalne police za zavarovanje pred nekomercialnimi tveganji refinancirajo za dane kredite svojim komitentom, ki vlagajo v tujini. Slovenska podjetja, ki vlagajo v tujini so na tej osnovi upravičena še do regresa obrestne mere za kredite, ki so bili najeti za investicije v tujino, in sicer v višini, ki se določa na podlagi prve prioritetne skupine za regresiranje.

 

SID pri zavarovanju investicij prevzema omejen nabor tveganj, in sicer nekomercialna tveganja, saj je komercialno tveganje pri investiciji pravzaprav kreditno tveganje vlagatelja, za katerega pa je najbolj pristojna ravno banka, ki vlagatelju odobri kredit. Prevzemanje komercialnih rizikov s strani nacionalnih zavarovateljev investicij, ki so včlanjeni v mednarodno združenje zavarovateljev – Bernsko unijo, ni možno. Komercialna tveganja v razvitih državah prevzemajo predvsem zasebne organizacije z zadostno akumulacijo kapitala. Te institucije prevzemajo rizike tudi po načelu delitve morebitnega donosa od investicije, v zameno za plačilo premije pa je vlagatelj v primeru nastopa zavarovanega škodnega dogodka upravičen do dogovorjene odškodnine. Škodni dogodek je pri komercialnem zavarovanju omejen na fiasko projekta oziroma na nedonosnost investicije. V Sloveniji trenutno tovrstnih organizacij, ki bi specializirano prevzemale komercialna tveganja še ni, njihovo vlogo pa pravzaprav v omejenem obsegu prevzemajo predvsem posojilodalci.

 

2.     Tveganje izven vplivnega obmoèja vlagatelja

 

Pri investicijah v tujini nastopa vrsta tveganj, ki so lahko precej drugačna od tveganj v domačem gospodarskem prostoru. Tveganja, povezana z investicijskimi projekti v tujini, še posebej s tistimi, izvedenimi v obliki projektnega načina financiranja, je mogoče razdeliti na projektna in neprojektna. Pri tem so projektna tveganja tista, ki izhajajo neposredno iz investicijskega projekta in so praviloma lahko pod nadzorom vlagatelja in drugih udeležencev pri investicijskem projektu. Na drugi strani pa so neprojektna tveganja tista, ki so povezana s splošnimi političnimi, legislativnimi in gospodarskimi razmerami v državi gostiteljici in so v tistem območju, na katerega lahko vlagatelj in drugi udeleženci investicijskega projekta glede na projektna tveganja vplivajo relativno manj ali pa nanje celo ne morejo vplivati.

 

Pri investicijskih projektih velja, da je za optimiranje tveganja najsmotrneje prenašanje posameznega tveganja na tistega udeleženca projekta, ki ga je sposoben najbolje nadzorovati. Pri tem lahko vlagatelj del tveganj, ki so izven njegovega vplivnega območja prenese na nacionalnega zavarovatelja investicij. Ta tveganja zavarovatelji investicij poimenujejo nekomercialna tveganja, njihova opredelitev pa variira od zavarovatelja do zavarovatelja in tudi od primera do primera. Tipična tveganja, ki jih nacionalni zavarovatelji tradicionalno zavarujejo, so:

  • vojna in civilni nemiri,
  • razne oblike razlastitev,
  • omejevanje konverzije in/ali transferja valut,
  • kršitev pogodb s strani države gostiteljice,
  • odklanjanje ustreznega pravnega varstva, in
  • naravne nesreče.

 

3.     Celovit pristop k presojanju investicije

 

Pri investicijskih projektih v tujini gre za preplet raznovrstnih tveganj in je nekomercialna tveganja zato nesmisleno obravnavati loèeno kot samo del vseh tveganj, saj s tem zameglimo dejansko sliko tveganja, povezanega s posameznim investicijskim projektom. Na tej osnovi presojanje investicije zato obsega preuèevanje dejavnikov države gostiteljice, dejavnikov investicijskega projekta in dejavnikov medsebojnega vpliva.

 

Slika 1: Dejavniki, ki se preučujejo pri presoji tveganja investicije v tujini

 

Zavarovatelj investicijski projekt celostno preveri, in sicer najprej na podlagi osnovnih kriterijev za presojo ustreznosti investicijskega projekta, ki so:

  • tehnična in ekonomska izvedljivost oziroma upravičenost,
  • prispevek k razvoju države gostiteljice,
  • skladnost z zakoni in uredbami domače države in države gostiteljice,
  • usklajenost z izraženimi razvojnimi cilji in prioritetami domače države in države gostiteljice.

 

Oceni tehnične izvedljivosti in finančne uspešnosti investicijskega projekta se preuči v obdobju predlagane zavarovalne dobe. Ta ocena upošteva vse ustrezne ekonomske dejavnike, vključujoč zunanje dejavnike, kot so trgovinske koncesije in subvencije, ki lahko značajno vplivajo na finančno viabilnost investicijskega projekta[2].

 

Investicija vsekakor ne sme biti izvedena  v oporečne panoge (vojaška industrija, igre na srečo, proizvodnja narkotikov,…) in mora upoštevati delovno zakonodajo v državi gostiteljici, še posebej z vidika zaposlovanja otrok. Zavarovatelj za ugotovitev prispevka k razvoju vzame pod drobnogled potencial investicijskega projekta za generiranje prihodkov države gostiteljice od investicije, prispevek k rasti proizvodnega potenciala države gostiteljice, še posebej pa je glede države gostiteljice pozoren na:

  • proizvodnje izvoznih ali uvoznih substititov;
  • prispevek investicijskega projekta pri doseganju diverzifikacije gospodarskih aktivnosti, povečanje možnosti zaposlovanja v državi gostiteljici in izboljšanje distribucije prihodkov v državi gostiteljici;
  • stopnjo prenosa znanja in veščin v državo gostiteljico;
  • učinke investicijskega projekta na socialno infrastrukturo in okolje države gostiteljice.

 

Investicijski projekt mora biti usklajen z zakonodajo tako domače države kot tudi države gostiteljice, hkrati pa konsistenten z izraženimi razvojnimi cilji in prioritetami domače države in države gostiteljice v času, ko se presoja ustreznost investicije za zavarovanje.

 

4.     Ocenitev tveganja

4.1     Uvod

 

Ocenitev tveganja (angl. risk assessment) je samostojna poslovna odločitev zavarovatelja na osnovi izpostavljenosti investicije posameznim zavarovanim tveganjem. Ocenjuje se z vidikov, ki se nanašajo na državo gostiteljico in investicijski projekt. Še posebej mora biti zavarovatelj pozoren na akumulacijo slabih tveganj in dodatno zavarovanje oziroma nadzavarovanje, ki bi zmanjšalo zavarovančevo samoiniciativno oziroma interes za izogibanje škode in njeno minimizacijo. Zavarovatelj obièajno potrebuje za presojo investicije vsaj naslednje dokumente:

  • morebitni sporazum o skupnem investiranju oziroma vsak sporazum med udeleženci investicijskega projekta,
  • morebitne sporazume z državo gostiteljico,
  • izvedbeno študijo oziroma poslovni načrt, ki vključuje načrtovan denarni tok,
  • oceno vplivov na okolje,
  • morebitne posojilne pogodbe,
  • morebitne garancijske pogodbe,
  • najnovejše vlagateljevo letno poročilo oziroma finančne izkaze,
  • ustrezno dokumentacijo o vlagatelju, projektnem podjetju, sonaložbenih partnerjih in
  • katerokoli drugo dokumentacijo, ki je potrebna za ocenitev tveganja.

 

 

4.2     Dejavniki, ki se nanašajo na državo gostiteljico

 

Zavarovatelj preuči investicijske pogoje v državi gostiteljici (investicijsko klimo), vključno z možnostjo pravičnega in enakopravnega obravnavanja in pravne zaščite investicije. Pri tem zavarovatelj upošteva pravni, institucionalni in druge ustrezne vidike investicijskih pogojev  v državi gostiteljici. Vse navedeno zavarovatelj proučuje v luči tveganj, ki jih želi vlagatelj zavarovati. Še posebej je pozoren na:

  • zakonodajo in pravno prakso države gostiteljice;
  • kakršnekoli sporazume med zavarovancem in državo gostiteljico z ozirom na investicijski projekt;
  • katerikoli sporazum med državo vlagatelja in državo gostiteljico, ki se nanaša na investicijski projekt;
  • vsak sporazum med državo gostiteljico in zavarovateljem.

 

Slika 2: Splošni dejavniki države gostiteljice, ki vplivajo na tveganost investicije

 

 

Kadar zavarovatelj ni zadovoljen z ureditvijo poštene in enakovredne obravnave in pravne zaščite investicij, bo navadno izdal zavarovalno polico le, kadar poprej sklene sporazum z državo gostiteljico[3].

 

Zavarovatelj preuči tudi vse dejavnike, ki se posebej nanašajo na posamezna tveganja. Pri tveganju konverzije in/ali transferja valute preuči:

  • pozicijo tujih valut v državi gostiteljici, vključno z verjetnim razvojem te pozicije v zavarovalni dobi investicije;
  • zadnja poročila o zamudah pri konverziji in/ali transferju pri podobnih investicijskih projektih, kot je obravnavani;
  • potencial za izboljšanje stanja obstoječih problematičnih investicij.

 

Za doloèanje tveganja je nujno poznati osnovni sistem deviznega poslovanja in plaèilnega prometa s tujino vkljuèno s postopki, ki jih mora izvesti vlagatelj, da konvertira lokalno valuto in prenese zneske iz naslova zavarovane investicije izven države gostiteljice. Pri tem je seveda pomembna obstojeèa zakonodaja, ki se uporablja za tuje investitorje. Ob tem se zastavljajo vprašanja, kako tuja podjetja in banke kupujejo tujo valuto, kakšen je postopek, kakšne vrste dovoljenja so potrebna za pridobitev pooblastila (autorizacije) za nakup tujih valut, kako dolgo ponavadi traja pridobivanje tovrstnih pooblastil oziroma dovoljenj in podobno. Prav tako se pri državi gostiteljici historièno preuèuje dosedanji odnos do gospodarskih reform. Ob tem se preuèi široka paleta gospodarskih dejavnikov, in sicer:

  • stanje BDP in primanjkljaj oziroma presežek tekoèega raèuna plaèilne bilance,
  • stanje deviznih rezerv glede na uvoz,
  • stanje javnega dolga in njegovo servisiranje,
  • inflacijo in drugo.

 

Pomembni so tudi odnosi z Mednarodnim denarnim skladom (MDS) in institucijami Svetovne banke ter drugimi znaèajnejšimi multilateralnimi institucijami. Redno se preuèijo tudi gospodarski izgledi za državo gostiteljico, obèutljivost na nihanje cen, na spremembe v naèinu trgovanja (angl. trade patterns) in na svetovne gospodarske trende.

 

Pri tveganju konverzije in/ali transferja je vselej pomebno, kolikšna je povpreèna zamuda podjetij pri konvertiranju domaèe valute v tujo valuto in transferju tuje valute izven države gostiteljice. Podjetja in banke imajo lahko razliène izkušnje glede na naravo denarja namenjenega za transfer. Tako se lahko, na primer dividende in dobièki obravnavajo drugaèe od odplaèil glavnic, obresti in pristojbin. Tradicionalni viri tovrstnih informacij so ambasade, zavarovatelji investicij, ki so vèlanjeni v Bernsko unijo, stalne misije Svetovne banke, podjetja in komercialne banke s prisotnostjo v državi gostiteljici.

 

Pri ekspropriaciji in tveganju odpovedi pogodbe zavarovatelj preuči:

  • dosedanji seznam intervencij države pri tujih investicijah in njeno morebitno neizpolnjevanje pogodb, ki so podobne kot pri obravnavani investiciji;
  • zadnji seznam terjatev iz naslova ekspropriacije in odpovedi oziroma razdrtja pogodb v državi gostiteljici in trenutne spore s katerim od zavarovateljev investicij.

 

Najprej zavarovatelj ugotovi splošni odnos države gostiteljice do tujih investicij (investicijsko klimo), pri èemer je pomembno katere oblike lahko zavzema lastnina v državi gostiteljici investicije in kdo so lahko sonoložbeniki. Pomembno je, ali celotna vlada podpira tuje investicije ali pa samo doloèeni deli v vladi, na primer predsednik, za kar pa zakonska podlaga ne obstaja. Važno je tudi, ali je vlada sprejela zakone, ki so liberalizirali režime povezane s tujimi investicijami, ali je vlada že nacionalizirala tuje družbe oziroma razdrla pogodbe s tujimi družbami in ali so bila za to dana ustrezna nadomestila. Torej pomemben je dosje o intervencijah države gostiteljice pri tujih investicijah.

 

Element, ki bi lahko vplival na odloèitev države gostiteljice za ekspropriacijo, je prisotnost manjšinske opozicijske stranke ali podobnega gibanja, poleg tega pa tudi prisotnost revolucionarnega gverilskega gibanja v sosešèini, ki grozi z uvedbo takšne aktivnosti v državi gostiteljici. Èe pride katerakoli od teh strank oziroma gibanj na oblast lahko obstaja veèja verjetnost nacionalizacije investicijskega projekta, vseh tujih investicij ali pa investicij zgolj iz doloèene države.

 

Poleg navedenih dejavnikov, ki vplivajo na oceno tveganja so vedno kljuèni tudi obstojeèi dvostranski odnosi med Republiko Slovenijo in državo gostiteljico investicije. Pri tem je pomembno, ali so diplomatski odnosi med državama vzpostavljeni, kakšna je zgodovina investicij slovenskih podjetij v državi gostiteljici, ali so bili slovenski vlagatelji že razlašèeni in ali obstajajo kakršnikoli trgovinski spori, spori glede kršenja èlovekovih pravic oziroma pravic delavcev in podobno. Pomemben sporazum na tem mestu je dvostranski sporazum o promociji in zašèiti investicij med Republiko Slovenijo in državo gostiteljico investicije, kljuèna pa je seveda tudi sama vsebina tovrstnega sporazuma.

 

Pri tveganju vojne in civilnih nemirov se preuči:

  • verjetnost nastopa oboroženega spopada z drugo državo, in
  • verjetnost oboroženih konfliktov, ki vključujejo državo gostiteljico in kakršnekoli notranje dejavnike, ki bi lahko vodili v civilne nemire.

 

Glede verjetnosti nastopa oboroženega spopada z drugo državo se historièno preuèi odnose države gostiteljice z drugimi državami. Obstaja veliko primerov držav, ki so desetletja živele v miru, vendar so nenadoma stopile v vojno zaradi dolgoletnih sporov o problematiènih obmoèjih[4].

 

Pri preuèevanju obstojeèih vstaj, uporov in revolucije se ugotavlja, ali je v državi mogoèe zaznati kakršnakoli tovrstna gibanja, kolikšna je njihova intenzivnost, ali so bila v preteklosti napadena tuja podjetja ali pa so bila ta gibanja omejena le na vladno oziroma državno lastnino. Pomembni so tudi pogoji fiziène zašèite investicijskega projekta, ki jih zagotavlja država gostiteljica.

 

4.3     Dejavniki, ki se nanašajo na investicijski projekt

 

Pri oceni dejavnikov investicijskega projekta, ki se nanašajo na vsa tveganja, se primarno presoja:

  • panogo, v katero sodi investicijski projekt in njegovo velikost v panogi v državi gostiteljici;
  • velikost investicijskega projekta glede na bruto nacionalni proizvod (BNP) države gostiteljice;
  • izkušnje in ugled vlagatelja;
  • število in značilnosti tujih in domačih sodelujočih vlagateljev v investicijskem projektu;
  • narava in mobilnost premoženja investicijskega projekta.

 

Slika 3: Splošni dejavniki investicijskega projekta, ki vplivajo na tveganost investicije

 

 

Glede dejavnikov, ki se nanašajo na tveganje omejevanja konverzije in/ali transferja, sepreuči:

  • potencial investicijskega projekta, da generira trdno valuto z izvozom;
  • aranžmaje v zvezi z akumulacijo prihodkov od izvoza na izločenih računih izven države gostiteljice (angl. escrow accounts) ali na posebnih prostih računih v državi gostiteljici; in
  • sporazume z državo gostiteljico, ki omogočajo zavarovancu ali projektnemu podjetju prednostni dostop do tujih valut.

 

Predvsem je pri tem pomembno ali projekt generira tujo valuto, kje bo vlagatelj hranil lokalno oziroma tujo valuto, s katero banko bo pri tem sodeloval (z domaèo ali s tujo), kako vlagatelj predvideva nakup tuje valute in njen iznos iz države gostiteljice, ali ima projekt kakršnokoli garancijo s strani države za prednostni dostop do tuje valute in podobno.

 

Na drugi stani pa lahko investicija pomeni tudi substitucijo uvoza. V tem primeru pa je pomembno, ali je vlagatelj oziorma projektno podjetje zmožno uravnavati cene v domaèi valuti upoštevajoè inflacijo oziroma pariteto cen v tuji valuti ter kdaj in v kakšni višini naèrtuje zavarovanec prièetek konvertiranja domaèe valute v tujo valuto in njen transfer.

 

Za zavarovatelja pa so pomembni tudi ukrepi, ki poveèujejo možnosti za doseganje povraèila (angl. recovery) v primeru nastopa škodnega dogodka. Tak ukrep je, na primer sporazum zavarovatelja z vlagateljem o uporabi in morebitni prodaji lokalne valute, ki je zavarovanec ni uspel konvertirati in je zanjo prejel odškodnino.

 

Za tveganje ekspropriacije in odpovedi pogodbe se preuči:

  • stopnjo, do katere sta kontinuiteta in donosnost investicijskega projekta odvisni od ukrepov ali opustitev države gostiteljice ali pa od neprekinjene udeležbe zavarovanca v investiciji;
  • naravo in pogoje vsakega morebitnega dogovora med zavarovancem in državo gostiteljico in še posebej pravičnost in prožnost pogojev dogovora;
  • vsa določila v sporazumih v zvezi s poravnavo sporov med državami in državljani drugih držav; in
  • verjetnost povračila s strani države gostiteljice za morebitne odvzeme prihodkov investicijskega projekta.

 

Vselej se poskuša ugotoviti tudi znaèilnosti projektnega podjetja (monopol, del oligopola), njegov odnos do drugih podjetij v panogi, še posebej do domaèih podjetij in podjetij v državni lasti, vsekakor pa tudi vpliv projektnega podjetja ob vstopu na trg na obstojeèa domaèa podjetja.

 

Pri preuèevanju prispevka in deleža projektnega podjetja v izvoznih prihodkih države gostiteljice gre poudariti, da imajo projekti, ki generirajo ali prihranijo veèje vsote tuje valute, za vlade ali pa opozicijska gibanja strateški znaèaj. Posledièno je tako lahko projekt tarèa ekspropriacije, pri èemer vlada zase s tem pridobi veèji del prihodkov podjetja. Na drugi strani pa je seveda lahko projekt nemoten ravno zaradi zavedanja vlade, da èetudi prejema manjši del prihodkov, lahko zasebni sektor s projektom upravlja bolj uspešno.

 

V primerih, kadar projektno podjetje lahko dokonèa gradnjo investicije, priène in nadaljuje s proizvodnjo oziroma poslovanjem brez zavarovanèeve stalne participacije, obstaja veèja verjetnost, da ga država gostiteljica zaseže in z njim upravlja sama. Nekateri tipi projektov, ki niso odvisni od uvoženih virov za poslovanje in niso odvisni tudi od tujih (izvoznih) trgov, lahko ostanejo uspešni tudi brez prisotnosti zavarovanca. Podružnice komercialnih bank, na primer ne bodo mogle brez zavarovanca, tovarna cementa pa na drugi strani najverjetneje lahko posluje brez zavarovanca.

 

Razpoznavnost tujega lastništva v projektnem podjetju je tudi pomembnen dejavnik, pri èemer se preuèuje oèitnost tujega lastništva v podjetju (na primer, ali gre za znano multinacionalno družbo) in izkušnje vlagatelja v drugih državah gostiteljicah. Dejstvo, ki lahko zagotovi veèjo varnost projekta oziroma projekt šèiti pred vmešavanjem vlade države gostiteljice, pa je vkljuèenost multilateralnih finanènih institucij pri financiranju investicijskega projekta.

 

Preuèitev tveganja razdrtja pogodbe je pomembna za vse projekte, katerih izvedba je odvisna od izpolnjevanja obveznosti s strani vlade države gostiteljice po pogodbi bodisi z vlagateljem bodisi s projektnim podjetjem. Pri tem je pomembno kakšne posebne ugodnosti so bile dogovorjene, ali so precedenène ali pa so v državi gostiteljici obièajno ponujene tudi drugim podjetjem v panogi, ali se na dogovorjeno vežejo kakršnekoli trgovinske omejitve in kako bo dogovorjeno po vsej verjetnosti zaznano èez nekaj let. Pomembno je s kom so sklenjeni sporazumi (neposredno z vlado ali s paradržavnimi institucijami), ali gre za prvi sporazum te vrste, ki je stopil v veljavo med vlado oziroma paradržavno institucijo in zasebnim podjetjem in kadar ni, kakšen je ugled države pri spoštovanju in izvajanju doloèb ustreznih sporazumov. Prav tako je pomembno predvideti sposobnost nadaljevanja poslovanja projektnega podjetja, èe bi bila prekršena doloèila sporazuma.

 

Glede lastnišva nad tujim podjetjem je pomembno, kdo so sonoložbeniki, katere podatke imamo na voljo o njih (na primer o politiènem udejstvovanju, odnosu do vlade, uradnikov in podobno ali gre za zasebne ali pa javnopravne osebe in podobno. Vse te znaèilnosti lahko pomenijo za uspešnost projekta tako slabe kot dobre dejavnike.

 

Za tveganje vojne in civilnih nemirov se preuči:

  • strateški pomen investicijskega projekta,
  • lokacijo investicijskega projekta,
  • občutljivost oziroma ranljivost projekta na fizično škodo, in
  • varnostne ukrepe pri investicijskem projektu.

 

Pri preuèitvi potencialnega vpliva na investicijski projekt je torej potrebno pogledati geografsko lokacijo projektov, saj bližina pristajališè ali vojaških objektov, lokacija na spornem obmoèju ali v bližini meje s tujo sovražno državo lahko poveèa tveganost investicijskega projekta. Za nemoteno poslovanje investicijskega projekta pa so pomembna dejstva še lokacija surovin, energetskih virov, odjemalnih trgov in transparentnih povezav do njih.

 

Pri civilnih nemirih obstaja možnost, da se nekatera gibanja lahko odloèijo, da ne napadajo tujih podjetij zaradi strahu pred izgubo podpore med potencialnimi simpatizerji. Ljudstvo vsekakor ni naklonjeno podpori skupin, ki fizièno unièujejo njihova delovna mesta.

 

Investicijski projekt ima lahko tako za obstojeèo vlado države gostiteljice kakor tudi za notranje ali zunanje nasprotnike strateški pomen iz veè razlogov. Na primer elektrarna ali kemièna tovarna je v primeru vojne potencialni cilj za unièenje. Prav tako so strateški cilji tudi naftni vrelci in mineralna nahajališèa, pri èemer se sosednja država lahko odloèi za vstop v vojno ravno z namenom zasega tovrstnega bogastva.

 

Kljuèni dejavniki tveganja so še v obèutljivosti projektnega podjetja, ki se kaže  v razpršenosti oziroma koncentraciji obratov oziroma zgradb projektnega podjetja, premiènosti premoženja, funkcioniranju projekta v primeru nastanka delne škode, obèutljivosti na požar in eksplozijo, predvidenemu požarnemu oziroma nezgodnem zavarovanju in varnostnih ukrepih za prepreèevanje nastanka škode in podobno.Doloèene panoge, kot je na primer kemièna industrija so tako avtomatièno bolj izpostavljene tveganju.

 

4.4     Preučitev medsebojnega vpliva dejavnikov

 

Zavarovatelj poleg ločenega preučevanja dejavnikov države gostiteljice in investicijskega projekta proučuje tudi medsebojni vpliv posameznih dejavnikov. Kako pomembno je opazovati ravno tovrstne odnose oziroma povezave, lahko ponazorimo s primerom, ko ima neka država gostiteljica sicer probleme s konvertibilnostjo, vendar vlagatelj uporabi instrumente, kot so izločeni računi, kjer se stekajo pritoki deviz. Sicer pa je lahko pomembno že dejstvo, da investicijski projekt služi trdno tujo valuto z izvozom.

 

Tveganje ekspropracije je lahko izločeno z močnim interesom države gostiteljice po nadaljevanju sodelovanja z investitorjem. Kakršnakoli negotovost nastopa vojne ali civilnih nemirov v državi pa je lahko izločena z lokacijo investicije na območju, ki je zadostno varovana s strani vlade države gostiteljice.

 

5.     Pristop od primera do primera

 

Empirično je ugotovljeno, da ni moč z raziskavami in analizami političnega in deželnega tveganja neke države pravzaprav ničesar z gotovostjo napovedati[5], saj so bile do sedaj kakršnekoli napovedi v praksi le redko uresničene. Vodilo torej ni orientacija na makro vidik oziroma na vidik države, temveč bolj na mikro raven, torej na preučevanje z vidika projekta in njegovega vpliva na državo gostiteljico investicije.

 

V vsakem investicijskem projektu nastopa široka pahljača tveganj. Ne glede na to, kdo od udeležencev prevzema posamezno tveganje je pomebna celostna presoja investicije z vidika posameznih tveganj in povezav med posameznimi tveganji, ki bi se lahko udejanili pri projektu. V pomoč vlagatelju pri tej preventivni dejavnosti analiziranja oziroma določanja tveganja nastopajo zavarovatelji investicij.

 

Poleg same specializiranosti in pristojnosti zavarovatelja glede določanja posameznega tveganja in tveganj v celoti pa se njegova vloga kaže tudi v povečevanju verjetnosti doseganja povračila iz naslova nastale škode. Pre tem lahko nacionalni zavarovatelj praviloma uspešneje od vlagatelja bodisi izvaja aktivnosti za povrnitev investicije v prvotno stanje ali pa uspeva pri doseganju povračila kot močnejši pogajalec od samega vlagatelja pri pogajanjih z državo gostiteljico in njenimi organi, ki so povzročili škodo.

 

 

 

 

 

VIRI:

G. T. West: Risks in Project Development. Global Projects ’98, Paris 1998

MIGA: Operational regulations. World bank, Washington 1990.

World Bank: The Economics of Project Analysis. Washington 1997

IFC: Lessons of experience 4 – Financing Private Infrastructure. Washington 1996

Interni podatki zavarovateljev investicij.

 

 

POLITICAL RISK ASSESSMENT

 

Key words: political risks, risk assessment

 

Summary

 

Investment projects are influenced by certain factors, i.e. risks, which may obstruct and damage their successful performance. There is a methodology developed by the investment political risk insurers which studies the risks tied to investment projects. Due to the perplexive nature of risks, it is inevitable to study and analyse them in one portion. The methodology consist of analysing factors influencing host country and factors influencing investment project. The final evaluation could be brought only after the interconnection among all relevant factors has been studied. The methodology serves both insurer and investor to enable them to choose the adequate instruments for risk optimisation, of which the insurance policy is one of the most utile and advantageous instruments on the market.

 

[1] Mag. Peter Kunstič, samostojni strokovni sodelavec za zavarovanje, Slovenska izvozna družba, d.d.

 

[2] Pri tem ima zavarovatelj v ZDA politiko zavarovanja, ki izloèi projekte, ki imajo kakršnekoli vzpodbude ali izvedbene zahteve, zavarovatelj v Nemèiji pa izkljuèuje iz kritja rizike projekta, ki se nanašajo na zagotovila o omejitvi uvoza.

[3] Pri MIGA (Svetovna banka) je zavarovanje pogojeno s pristopom države gostiteljice investicije k konvenciji MIGA. Le ZDA striktno zahtevajo sklenjen bilateralni sporazum o zašèiti in promociji investicij kot predpogoj za zavarovanje investicije. Nemèija, Francija in Nizozemska obièajno prav tako zahtevajo bilateralne sporazume, vendar dopušèajo izjeme v primerih, kadar se zanesejo na zakonodajo in pretekle izkušnje z državo gostiteljico.

[4] Primeri za to so: Velika Britanija in Argentina, Peru in Ekvador, Irak in Kuvajt.

[5] Pri preuèevanju tveganja vojne za gotovo napovedovanje ne pomagata nikakršna analiza ali historièni pogled.

Recent Posts
Kontaktirajte Nas

Trenutno nismo na voljo. Vendar nam lahko pošljete sporočilo in odgovorili vam bomo nemudoma.

Ni berljivo? Spremeni tekst! captcha txt

Start typing and press Enter to search

Uporabljamo piškotke - z ogledom tega spletnega mesta se strinjate s pravilnikom o piškotkih.
Sprejemam Piškotke
x