Internacionalizacija slovenskega gospodarstva skozi pakt stabilnosti za JV Evropo

 pod Članki

INTERNACIONALIZACIJA SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA SKOZI PAKT STABILNOSTI  ZA JV EVROPO

1.     Uvod

 

Položaj v jugovzhodni Evropi se počasi normalizira. Čeravno do določenih incidentov še prihaja, se napetosti počasi umirjajo. V ospredje prihajajo gospodarske zadeve. Države JV Evrope so s političnega in predvsem gospodarskega stališča za Slovenijo velikega pomena. Glede na podatke o globalnem gospodarskem sodelovanju z državami JVE, sta trgovina in sodelovanje  v zadnjih nekaj letih nekoliko upadla, potencialno pa to ne zmanjšuje aktivnost regije, tudi s stališča diverzifikacije zunanje trgovine Republike Slovenije, s katero ima Slovenija stalni trgovinski presežek. V letu 2000 so že zaznana ugodna gibanja pri menjavi s to regijo. V prvih petih mesecih letošnjega leta so vsa domača podjetja realno izvozila za 11,8% več blaga kot lani, od tega v države nekdanje SFRJ za 20,2% več, ter v države EU za 7,9% več.

 

2.     Gospodarski položaj JV Evrope

Ker je  natova vojaška akcija izredno prizadela gospodarske tokove držav JV Evrope, ključni položaj ZR Jugoslavije pa še ni rešen, so gospodarske napovedi za leto 2000 bolj pesimistične. Standard v državah JV Evrope se trenutno giblje od 800 $ do 1790 $, merjeno kot BDP/ prebivalca. Čeprav je standard na hrvaškem precej višji (4520 $), so hitra gospodarska rast v naslednjih nekaj letih ne pričakuje. Celotni družbeni proizvod se je v letu 1999 zaradi Kosovske krize in vojne zmanjšal za 1%. Bolj kot sam BDP, so se precej zmanjšale možnosti njegove rasti, zaradi logističnih težav ter zaradi težjega privabljanja tujih naložb v to regijo (Transition Report 1999, EBRD).

Tabela 1: Vpliv krize na Kosovu na gospodarstva JV Evrope

 

povzročeni primanjkljajv plačilni

bilanci

povzročeni proračunski primanjkljaj rast BDP(v %)

 

Tekočaplačilna

bilanca  (v %)

ZunanjeTrgovinska bilanca Pritok neposrednih tujih naložb
v mio USD apr  99 sept 99 apr99 sept99 apr99 Sept99 apr99 sept99
Albanija 133 111 5,0 8,0 -272  (-7,5) -450 (-12,5) -729 -1,151 94 43
BiH 90 90 16,0 12,0 -1,044 (-22) -990 (-22) -1,582 -1,433 na na
Bolgarija 98 45 2,0 0,0 -500 (-3,9) -650 (-5,7) -600 -1,000 1,000 700
Hrvaška 173 98 1,0 -0,5 -1,111 (-5,7) -1,355 (-6,8) -3,713 -3,526 500 750
Makedonija 304 196 4,0 0,0 -258 (-8,4) -300 (-8,8) -400 -350 100 30
Romunija 240 50 -3,0 -4,0 -1,500 (-5,0) -2,195 (-7) -1,100 -1,984 1,400 1,345
Skupno 1038 590
Povprečje 0,3 -1,1 -1,354 -1,603 619 574

 

Vir: IMF, EBRD

 

Po dosedanjih analizah utegne obnova spodbujevalno vplivati na evropsko konjukturo. Potencialno naj bi pridobili predvsem gradbeništvo, telekomunikacije in transportna podjetja. Vendar dokler ne bo v JV Evropi zagotovljen popolen nadzor na porabo EU sredstev, se projekti ne bodo začeli. Ker pa je institucionalno preoblikovanje tega območja zelo zapleteno, se stari zelo počasi premikajo. Čeprav je bil odnos EU do Balkana v zadnjem desetletju zelo pasiven, se je Evropa iz tega sigurno nekaj naučila. Končni račun za pasivnost je lahko izredno visok.

 

Uspešna donatorska konferenca v Bruslju 29. In 30. Marca je sprožila val optimizma za gospodarski razvoj JV Evrope. Ker Slovenija kot donator daje tej regiji določeno pomoč, je smiselno pogledati kakšna so lahko pričakovanja glede gospodarske krepitve te regije. Slovenija bo v tekočem letu za obnovo JV Evrope darovala 5,2 milijona dolarjev, od tega 4 milijone za gosodarstvo. 40 odstotkov pomoči je namenjeno Bosni in Hercegovini, četrtino Črni gori, petino Makedoniji, desetino Kosovu ter pet odstotkov Albaniji. Pakt je iniciativa, ki naj bi privedla do novih sredstev za JV Evropo. Namen je zagotoviti predvsem večjo usklajenost celotne regije, tako da bodo lahko gospodarski tokovi spet zaživeli. Evropska unija postavlja predvsem institucionalni okvir v JV Evropi, ter infrastrukturo do tolikšnje mere, da je gospodarsko sodelovanje med Zahodno Evropo in Balkanom spoh možno. Donatorski položaj Slovenije, je nekoliko spemenil pojmovanje Balkana v Evropi. Za Balkan je običajno mišljeno tisto območje JV Evrope, ki je gospodarsko precej zaostal, narodi pa so med seboj tako skregani, da sami niso sposobni vzpostaviti sodelovanja, v javni upravi pa vlada korupcija ter avtokrativni načini vladanja. Bolgarija in Romunija oblikujeta vzhodni balkan, kjer medsebojnih spopadov ni bilo, pomoč od zunaj pa je vsekakor potrebna. Bolj problematičen Zahodni Balkan pa oblikujejo države nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije, minus Slovenija plus Albanija.

Tabela 2: Napredek pri reformah

 

NAPREDEKPRI REFORMAH Delež privatnega sektorja v BDP 2000 Gospodarske reformeIndeks Konkurenčna politikaindeks Drobna privatizacijaindeks Privatizacijavelikih

objektov

indeks

Infrastruktura indeks Bančništvo indeks Ne-bančne finančne institucijeindeks
Albanija 75 2,0 1,7 4,0 2,0 1,8 2,0 1,7
BiH 35 1,7 1,0 2,0 2,0 1,7 2,3 1,0
Bolgarija 70 2,3 2,3 3,3 3,0 3,0 2,7 2,0
Hrvaška 60 2,7 2,3 4,3 3,0 2,3 3,0 2,3
Makedonija 55 2,0 1,0 4,0 3,0 2,1 3,0 1,7
Romunija 60 2,0 2,3 3,7 2,7 3,3 2,7 2,0
Slovenija 55 2,7 2,3 4,3 3,0 2,6 3,3 2,7

 

Vir: Transition Report 2000, EBRD London

 

Razlogi za zelo nizek napredek držav glede gospodarskih reform so predvsem trije. Prvi razlog je ta, da so ta gospodarstva začela tranzicijsko obdobje na zelo nizkem izhodišču (politična nestabilnost, slabo delovanje institucionalnega okvirja, neoblikovana civilna družba). Politična nestabilnost je bila značilna tudi za države, ki niso bile del nekdanje Jugoslavije. Albanija, Romunija ter Bolgarija so v zadnjih nekaj letih doživljale politično nestabilnost, kar je dostikrat blokiralo izpeljavo gospodarskih reform.

Drugi razlog je nesporazumni razpad SFRJ ter vojna na njenem ozemlju. Ves ekonomski sistem SFRJ je temeljil na čim tesnejši povezanosti republik ter vsklajenem delovanju gospodarstva. Z nesporazumnim razpadom SFRJ na manjše države je prišlo do strahotnega padca ekonomske aktivnosti. Dolgoletne vojne so ohromile ekonomsko dejavnost tudi v državah, ki niso bile direktno vpletene, Albanija, Romunija, Bolgarija ter Makedonija. Ekonomska aktivnost v teh državah je padla tako zaradi vojne v bljižini, kakor tudi zaradi sankcij proti ZRJ, kakor tudi zaradi Kosovske krize.

 

Tretji razlog je ta, da zaradi oslabljena ekonomske dejavnosti ni moglo priti do hitre izpeljave strukturnih reform. V gospodarstvih JV Evrope ni prišlo do popolnega vstopa v tržno gospodarstvo, zaradi prej naštetih dejstev. Mnogokrat je prišlo do prekinitev že začetih reform, ter do njihovega ponovnega zagona.    Kljub temu je povprečni EBRD tranzicijski indikator za države JV Evrope višji kot za države bivše Sovjetske zveze. V letu 1999 znaša so države srednje evrope dosegle indeks 3,16, države JV Evrope 2,19 ter države bivše Sovjetske zveze 1,76 (Transition Report 1999, EBRD).

 

Ker so države kot so Poljska, Madžarska, Češka ter Slovenija v obdobju desetih let že opravile precejšen del tranzicije, bodo države JV Evrope potrebovale vsaj toliko časa, če ne še precej več.  Ključna razlika med srednjeevropskimi državami na prehodu ter Balkanom je v tem, da se države v srednji Evropi večinoma ukvarjajo s težavami tranzicije, na Balkanu pa je glavno vprašanje nerazvitosti. Nekje zato, ker so bile države nerazvite že prej ali pa so takšne postale, ker so nazadovale pozneje. V večinskem delu regije je prišlo do dramatične deindustrializacije in do razpada institucionalne strukture. Zato pa raste odvisnost od kmetijstva, črne borze, od nakazil iz tujine in vsakršnih drugih vrst pomoči. Zanje je tranzicija le problem več, glavni pa so pomanjkanje varnosti, nezaposlenost, državni in zasebni kriminal, revščina in brezizhodnost.

 

4.     Infrastrukturni projekti

 

Na donatorski konferenci za financiranje regionalnih projektov v JV Evropi, katera je potekala 29-30. Marca v Bruslju, so zbrali 2,4 milijarde dolarjev. Svojo pomoč so poleg znanih donatorjev ponudile tudi Švica, Taivan in Norveška. Albaniji, Bulgariji, Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Jugoslaviji, Makedoniji ter Romuniji je s tem ponujena realna možnost dolgoročnega gospodarskega razvoja ter integriranja v EU. Na konferenci, katero so organizirali  Evropska komisija in Svetovna Banka je 44 držav članic in 36 mednarodnih organizacij zagotovilo oziroma obljubilo potreben denar. Velika pozornost je namenjena izgradnji avtocest, katere bodo olajšale gospodarske tokove in razvoj JV Evrope.

 

INFRASTRUKTURA1999 telefonski priključki  na 100 preb. železnicaproduktivnost zaposlenih (1989=100) Cena električne energije USc/kWh(zbrano  v %) Poraba električne energije/BDP(1989=100) EBRD indeks
Albanija 3,7 32,1 3,5 (58) 1,8
BiH 9,6 97,5 5,1 (94) 1,7
Bolgarija 34,2 65,3 2,8 (112) 3,0
Hrvaška 36,5 52,9 6,8 (–) 2,3
Makedonija 23,4 68,0 3,3 (86,5) 2,1
Romunija 16,7 46,0 4,7 (90) 3,3
Slovenija 38,0 8,7 (99) 2,6

Transition report 2000, EBRD London

 

FINANČNE INSTITUCIJE1999 število bank (v tuji lasti) Delež premoženja  državnih bank Slaba posojila(kot delež

vseh posojil)

Domačikrediti podjetjem

(% v BDP)

Kapitalizacija borze (% v BDP) EBRD indeks bančnih reform EBRD indeks nebančnega finančnega sektorja
Albanija 3,6 2,0 1,7
BiH 2,3 1,0
Bolgarija 14,6 6,0 2,7 2,0
Hrvaška 53 (13) 39,6 23,8 21,8 13,8 3,0 2,3
Makedonija 23 (5) 2,5 9,4 11,3 0,2 3,0 1,7
Romunija 34 (19) 50,3 36,6 10,5 3,1 2,7 2,0
Slovenija 31 (5) 41,7 10,2 35,9 11,9 3,3 2,7

Transition report 2000, EBRD London

 

 

GOSPODARSKI KAZALCI 1999 BDP/preb.v USD

1999

Rast BDP1999 Delež industrijev BDP Delež kmetijstvav BDP Nezaposlenost PrilivNTI mio USD

1999

Tekoči račun/BDP(v %) ZT bilancamio USD

1999

 

Albanija 1102 7,3 11,9 52,6 18,0 51 -8,0 -849
BiH 1027 10,0 40,0 60 -17,4 -1415
Bolgarija 1513 2,4 24,6 15,9 16,0 806 -5,5 -1081
Hrvaška 4467 -0,3 25,1 8,6 13,6 1350 -7,6 -3302
Makedonija 1701 2,7 20,7 9,2 32,4 27 -4,0 -408
Romunija 1517 -3,2 27,8 13,9 11,5 949 -3,8 -1092
Slovenija 10020 4,9 27,5 3,2 7,4 144 -3,9 -1245

 

Transition report 2000, EBRD London

 

 

INDIKATORJI KONKURENČNOSTI (letne spremembe v procentih) za obdobje 1995-1999
BOLGARIJA 1995 1996 1997 1998 1999 1995-99
Obseg industrijske proizvodnje -5,4 -11,8 -11,3 4,3 -12,5 -32,5
Produktivnost v industriji -3,3 -10,1 -4,3 12,3 -2,8 -9,2
Realne plače v industriji 16,2 14,1
Stroški dela na enoto v DEM 24,4 14,6
Indeks menjalnega tečaja DEM (1994=100) 113,4 98,8 140,4 164,0 164,2
Delež plač 0,39 0,42 0,41
HRVAŠKA
Obseg industrijske proizvodnje -0,3 1,3 3,8 3,2 -2,9 5,1
Produktivnost v industriji 5,2 9,4 12,0 9,3 0,9 42,1
Realne plače v industriji 30,8 11,0 8,2 11,4 2,8 79,7
Stroški dela na enoto v DEM 26,8 2,2 0,5 -1,5 -2,8 24,7
Indeks menjalnega tečaja DEM (1994=100) 101,5 104,7 108,3 111,3 107,6
Delež plač 0,57 0,50 0,52 0,51
ROMUNIJA
Obseg industrijske proizvodnje 12,1 12,5 -6,8 -18,1 -6,1 -9,6
Produktivnost v industriji 24,0 14,8 -1,4 -15,9 9,8 29,6
Realne plače v industriji 14,2 4,4 -17,1 11,9 -7,6 2,2
Stroški dela na enoto v DEM -27,1 -1,0 5,0 63,3 -19,2 0
Indeks menjalnega tečaja DEM (1994=100) 74,3 73,2 98,9 141,9 124,2
Delež plač 0,35 0,33 0,29 0,33 0,28
SLOVENIJA
Obseg industrijske proizvodnje 2,8 0,9 0,2 3,9 0 8,0
Produktivnost v industriji 8,3 6,7 4,5 5,4 1,8 29,6
Realne plače v industriji 4,6 7,3 6,2 5,0 6,3 33,0
Stroški dela na enoto v DEM 3,7 -1,6 4,8 2,7 2,2 12,4
Indeks menjalnega tečaja DEM (1994=100) 107,1 106,7 110,9 115,7 116,4
Delež plač 0,40 0,39 0,37 0,36 0,35

Transition report 2000, EBRD London

 

 

 

Tabela 3: Potrebna in zajamčena sredstva za hitri zagon regionalnih projektov ter programov Pakta stabilnosti

 

  Ocena projektov(mio EVRO) Zajamčeno od donatorjev(mio EVRO)
DELOVNI PROJEKTI 1. SKUPINE (Demokracija in človekove pravice) 255,084 430,270 
-vrnitev beguncev ter razseljencev 218,400  
-mediji 11,827  
-izobraževanje 11,602  
-človekove pravice in manjšine 6,950  
-javna uprava 1,555  
-szegedska konferenca 1,500  
-lokalna uprava 1,254  
-ostalo 1,125  
DELOVNI PROJEKTI 2. SKUPINE(Gospodarska obnova, razvoj ter kooperacija) 1449,082 1883,830
-infrastruktura 1121,000 1,398,120
-razvoj privatnega sektorja 290,000 281,200
-varstvo okolja 19,550  
-poklicno izobraževanje in usposabljanje 6,532  
-ostalo 2,000  
DELOVNI PROJEKTI 3. SKUPINE(Varnostno področje) 77,818 81,070
-obramba in zaščita 67,021  
-sotstvo ter notranje zadeve 10,796  
-medskupinski projekti  5,160 5,240
-anti-korupcijska iniciativa 1,800  
-poravnalne in spravne iniciative 2,500  
-razvoj socialne  iniciative 0,860  
NERAZPOREJENO   63,000
SKUPNO 1787,140 2413,400

 

Vir: Regional Funding Conference Brussels, Marec 29-30, 2000

 

Bobo Hombach (glavni koordinator Pakta stabilnosti) je ocenil donatorsko konferenco kot neverjetni uspeh. Vrednost predlaganih projektov pri odprtju konference znašajo 1,78 milijarde evrov. Od skupne izbrane vsote je 70 od 80 odstotkov nepovratnih sredstev, ostalo pa so krediti oziroma posojila. Od 2,4 milijarde je 430 milijonov evrov namenjeno za financiranje prve projektne skupine “demokracija ter človekove pravice”, za projekte druge skupine “gospodarstvo” 1,83 milijarde evrov, za projekte tretje skupine “varnostno področje” 81 milijonov evrov, ter za medskupinske projekte 5,24 milijona evrov.

 

Ker ima Slovenija gospodarsko močne stike predvsem z Hrvaško ter Bosno in Hercegovino je za nas zelo pomembno, katere projekte so jim odobrili. Najvažnejši hrvaški projekt je izgradnja 23km dolgega avtocestnega odseka od Huma do Varaždina, del bodoče atoceste Reka-Zagreb-Budimpešta, kateri je vključen v panevropski koridor 5B (Basic Infrastructure Investments in South-Eastern Europe, EIB 1999).

 

Hrvaška vlada je zaprosila Evropsko unijo tudi za 55 miljonov dolarjev pomoč ob vrnitvi 16.000 pregnanih oseb na Hrvaško. Za izgradnjo avtocest, železnic in vrnitev beguncev ima Evropska unija  precej posluha. Je pa kar nekaj pomembnih projektov, katerih Hrvaška ni spravila v okvir Pakta stabilnosti.  V to skupino spada ekološki projekt za zaščito pristanišča Reka ter izgradnja naftovoda proti Rusiji. Bosni in Hercegovini je odobren projekt izgradnje 10 km avtocestnega odseka, bodoče avtoceste Ploče-Sarajevo-Budimpešta, katera je vključena v panevropski koridor 5C. Odobrena je tudi izgradnja čapljinskega mosta. V Romuniji bo dokončana 151 km dolga avtocesta med Bukarešto ter Černavodo, katera je del panevropskega koridorja 9. Veliko zanimanja je vzbudila tudi Jadransko-Jonska avtocesta, katera bi naj povezala Grčijo, Albanijo, Črno goro, ter Dalmacijo z Zahodno Evropo. Ta avtocesta bi omogočala regiji večje zaslužke v turizmu ter s tem dvig domačih investicij ter standarda. Jadransko-Jonska avtocesta zaenkrat še ni vključena pri začetnih projektih, ima pa precej možnosti, da srednoročno postane del Pakta stabilnosti.

 

Pri kratkoročno financiranih infrastrukturnih projektih odpade na Romunijo 332 miljonov ,na Bulgarijo 180 milijonov, na Hrvaško 134 milijonov,na Albanijo 112 milijonov, na Makedonijo 104 milijonov na BIH 100 miljonov ter na Kosovo 43 milijonov evrov. Za regionalne projekte je predvideno 107 milijonov evrov ter 25 milijonov evrov za donavske mostove.  Ti projekti morajo steči v roku dvanajstih mesecev, med njimi pa so denimo obnova črnogorskih transportnih poti, povezava BiH v električne daljnovodne sisteme ali na primer projekt deminiranja in opozarjanja na nevarnost min, kjer aktivno sodeluje tudi Slovenija (Regional Funding Conference, Brussels, 2000).

 

5.     Programi vključevanja Slovenije

 

V okviru delovnega omizja za gospodarsko obnovo je Slovenija pokazala precejšen interes za mednarodni center za študije v JV Evropi in za izobraževanje managerjev iz regije v mednarodnem centru na Brdu, predlagala pa je tudi ustanovitev univerze za JV Evropo, v okviru delovnega omizja za varnostne zadeve pa še razširitev delovanja sklada za razminiranje in pomoč žrtvam min z Bosne in Hercegovine tudi na Kosovo.
Tabela 4: Standard JV Evrope

 

1998 Populacija 1998 BDPv mia USD BDP na prebivalca
ALBANIJA 3,4 3,1 810
BiH 4,2 4,0 920
HRVAŠKA 4,6 21,3 4520
MAKEDONIJA 2,0 3,5 1290
ROMUNIJA 22,5 38,1 1390
BULGARIJA 8,2 12,5 1230
JUGOSLAVIJA 10,6 17,4
SEE – 7 Skupaj 55,5 99,9 2223
CEE – 5 Skupaj 66,4 274,1 4329
SEE – 7 kot delež CEE – 5 84% 36% 51%

 

Opombe: SEE-7 (Albanija, BiH, Bolgarija, Hrvaška, Makedonija, Romunija,

Jugoslavija); CEE-5(Madžarska, Poljska, Češka, Slovaška, Slovenija)

 

Vir: World Bank, EBRD Transition Report 1999

 

 

Slovenija ima veliko takšnih podjetij, ki jim je domači trg že pretesen, na trg EU pa ne morejo prodreti. Predvsem živilska industrija je takšnja, ki zelo težko najde kakršnekoli možnosti prodaje svojih izdelkov na Zahodu.  Za jugovzhodno Evropo in predvsem za bivši jugoslovanski trg se najbolj zanimajo predelovalne dejavnosti, ki s 46-odstotnim deležem zaposlenih ustvarijo tričetrtinski delež prihodkov od celotne prodaje na tujih trgih. Ob tem pa vsaj zadnjih pet let večinoma krepko občutijo razkorak med dokaj čvrstim tečajem tolarja in gibanjem domačih stroškov. Zato je izvoz na bivši jugoslovanski trg še kako dobrodošel.

 

Povsem prav in koristno je, če predelovalne dejavnosti iščejo enega izmed izhodov tudi v tesnejšem sodelovanju na jugovzhodnem območju Evrope. Zakaj bi te odnose zanemarjali, če lahko sodelovanje z jugovzhodom koristi sedanjim preobrazbenim naporom slovenskega izvoznega gospodarstva in je tudi strateško smiselno; dolgoročno gledano lahko tam prodamo približno šestino vsega izvoza blaga iz Slovenije, kar lahko kmalu letno pomeni poldrugo milijardo dolarjev, sčasoma pa dve milijardi.

 

Kljub dobri poziciji Slovenije pri projektu Pakt stabilnosti,  se Slovenija srečuje z zelo zapleteno situacijo v Črni gori. Čeprav so se donatorji dogovorili, da bodo poiskali pot, kako Črni gori pomagati posebej, so v zadrego spravili mednarodne inštitucije, ki imajo v statutih zapisano, da lahko sodelujejo samo z vladami suverenih držav. Čeprav se stvari okoli Pakta stabilnosti dobro odvijajo, smo lahko nad marsičem zaskrbljeni. Poleg možne slabe vključenosti pri izvajalskih delih, Pakt stabilnosti Slovenijo ne vrača na srbski trg. Prisotnost slovenskih izdelkov na Hrvaškem, Makedoniji in  Bosni in Hercegovini je že sedaj velika. Če sedaj odpirajo vrata tudi na albanskem in kosovskem trgu, to ni preveč razveseljivo. Zato je za Slovenijo sila pomembno, kdaj in kako bo prišlo do demokratizacije Jugoslavije. Demokratizacija Jugoslavije ob izdatni zahodni ekonomski pomoči in hkratna rešitev statusov Kosova in Črne gore, sta temeljni pogoj za stabilizacijo Bosne in Hercegovine ter Albanije.

 

Sodelovanje v okviru Pakta stabilnosti je praviloma koristno, trgovina na primer vedno priporočljiva. Čeprav s tem ni mišleno, da je mogoče takoj kaj veliko zaslužiti, bi liberalizacija na Balkanu ter med Balkanom in preostalo Evropo pomenila veliki skok v pravo smer. Predvem Hrvaški je dana precejšnja možnost, da ponovno naveže medsosedske odnose ter poveča gospodarske odnose z EU. Določeni pozotivni premiki so že zaznani. Hrvaškega BDP se je lani v primerjavi z letom 1998 realno zmanjšal za 0,3 odstotka. Kljub temu pa je Hrvaška v zadnjem četrtletju leta 1999 že dosegla rast 1,6 odstotka. Hrvaška naj bi po napovedih mednarodnih analitikov letos dosegla 2,5-3 odstotno gospodarsko rast. Spodbudili naj bi jo predvsem večji obseg izvoza in večji turistični prihodki. Hrvaški izvozniki naj bi letos imeli korist predvsem od vstopa Hrvaške v Svetovno trgovinsko organizacijo ter zaradi boljših odnosov z EU.

 

Investicijskih priložnosti in projektov je kar nekaj. Nekateri bodo financirani tudi v okviru Pakta za stabilnost, tako da je sodelovanje pri tem koristno za vse. Narobe pa je, da se ta Pakt nanaša na prostor, ki noče sodelovati. V resnici bi se ljudje še v mnogih krajih raje bojevali. Niti v samem Paktu stabilnosti ni vse čisto, kar zadeva cilje, ki bi jih rad dosegel, ne kar se tiče uporabe sredstev, ki so na razpolago. In nazadnje, v njem sodeluje celotna mednarodna skupnost, uradna in neuradna, to pa je enako kot recept za kaos.

 

Slovenija več izvaža kot uvaža, to pa je v nekaterih primerih omejitev. Velja tudi, da je obseg trgovine večji, kolikor bolj so razvita tudi druga poslovna razmerja, na primer medsebojne naložbe. V tem pogledu pa v nekdanji Jugoslaviji ni ravno lahko. Mislim, da bi vstop Slovenije lahko vplival celo pozitivno, če se bodo začele gospodarsko razvijati tudi zaostale države. Tedaj bodo verjetno že imele tudi pridružitvene sporazume z EU, koristi Slovenije od tega pa bi bile lahko podobne tistim, ki jih ima Avstrija od rasti gospodarstva v srednji Evropi.

 

Pri nekaterih projektih Pakta stabilnosti prihaja do zapletov, ki so malo nenavadni. Eden od takšnih projektov je Jadransko-jonska avtocesta, katera naj bi potekala od Trsta do Aten. Nujno je, da avtocesta pridobi status enega od desetih uradnih vseevropskih koridorjev. To je tudi pogoj za pridobitev ugodnih mednarodnih kreditov in hitrejše uresničevanje projekta, katerega vrednost ocenjujejo na 5,6 milijarde ameriških dolarjev. Ta avtocesta bi vsekakor povečala turistične zaslužke Grčije, Hrvaške, Črne gore ter Albanije.   Ob tem pa prihaja do nasprotja interesov članic EU. Francija ter Italija ne moreta podpreti gradnje avtoceste, kateri bi jima odvzela del turistov v poletnih mesecih.  Tudi EU bi naj pospeševala razvoj svojega turizma, ne pa balkanskega. Zato je malo verjetno, da po ta projekt pridobil širšo podporo. Vsekakor ima večje možnosti avtocesta Drač-Varna, katera povezuje Jadransko morje z Črnim morjem ter odpira bolgarski trg italjanskemu gospodarstvu.

 

6.     Spodbujanje slovenskega izvoza

6.1     Menjava Slovenije z drzavami pakta

 

 

 

Slovenija v menjavi z Bosno in Hercegovino že vrsto let dosega pozitivni saldo menjave, ki se po višini uvršča na drugo mesto. Slovenski uvoz po obsegu močno zaostaja za izvozom v to državo, lani je dosegel le 46,8 milijonov ameriških dolarjev. Bosna in Hercegovina zaradi znane situacije še ni sposobna ponuditi slovenskemu tržišču proizvodov, ki bi bili konkurenčni izdelkom iz evropskih držav.

 

 

UVOZ državJV EVROPE (%) Albanija BiH Bolgarija Hrvaška FRY Makedonija Romunija SEE-7
Evropska unija 79,0 41,5 44,6 58,1 72,6 52,8 56,0 55,5
Partner 1 38,7 14,7 13,9 20,5 25,2 14,4 17,5
Partner 2 24,4 11,8 7,9 19,0 22,7 13,8 17,4
Partner 3 7,9 4,9 6,4 5,1 8,8 8,9 6,9
Ostale članice 2,8 3,3 8,8 13,0 6,4 5,0 9,4 9,0
SEEC-7 & Slovenija 6,9 43,4 3,4 12,1 17,4 28,9 1,5 10,9
Albanija 0,0 0,0 0,2 0,0 0,0 0,0
BiH 0,0 2,0 0,1 0,1 0,5
Bulgarija 3,1 0,4 0,1 3,6 5,2 0,4 0,9
Hrvaška 0,8 28,5 0,1 0,0 3,1 0,0 2,5
FRY 0,1 0,8 0,0 11,4 0,0 0,9
Makedonija 1,7 0,0 0,8 0,7 4,8 0,5 0,9
Romunija 0,6 0,6 1,3 0,2 4,5 0,4 0,7
Slovenija 0,6 13,9 0,4 9,1 4,4 8,6 0,4 4,5
Ostale države 11,3 11,7 43,2 16,8 3,7 13,3 33,1 24,6
Skupno 100 100 100 100 100 100 100 100

 

Vir: The Road to Stability and Prosperity in South Eastern Europe, A Regional Strategy Paper, The World Bank,  March 2000

 

Ker ima Slovenija velik blagovni primanjkljaj pri menjavi z EU, je nujno da povečamo svojo prisotnost na tistih tržiščih, kjer že dosegamo blagovni presežek.

 

IZVOZ državJV EVROPE (%) Albanija BiH Bolgarija Hrvaška FRY Makedonija Romunija SEE-7
Evropska unija 88,8 50,9 47,9 45,8 71,7 51,8 62,8 55,9
Partner 1 58,9 22,3 13,1 18,4 28,0 22,4 22,3
Partner 2 12,8 18,8 10,9 17,3 25,5 11,4 19,5
Partner 3 8,3 4,5 9,2 2,3 5,3 3,7 5,9
Ostale članice 5,5 3,0 8,8 7,6 2,3 14,2 7,9 7,9
SEEC-7 & Slovenija 3,0 39,3 7,7 25,3 25,9 22,8 3,3 12,6
Albanija 0,6 0,1 0,1 1,1 0,1 0,2
BiH 0,2 14,8 0,1 0,2 3,6
Bulgarija 0,0 0,1 0,1 2,8 2,9 1,0
Hrvaška 0,3 28,6 0,2 0,0 4,2 0,2 1,1
FRY 0,2 2,3 0,0 10,5 1,4 1,7
Makedonija 1,7 0,2 2,4 1,3 18,0 0,1 2,0
Romunija 0,1 2,0 1,3 0,2 0,3 0,3
Slovenija 0,7 8,4 0,7 8,8 4,7 3,6 0,4 3,0
Ostale države 2,9 6,7 35,6 21,3 11,3 26,0 23,6
Skupno 100 100 100 100 100 100 100 100

 

Vir: The Road to Stability and Prosperity in South Eastern Europe, A Regional Strategy Paper, The World Bank, March 2000

 

Slovenski izvoz na Hrvaško se je v letu 1999 glede na predhodno leto precej zmanjšal. Ocene hrvaških nevladnih analitikov za letos napovedujejo rahlo napredovanje proizvodnje. Za to, da je gospodarska rast s šestih odstotkov povprečne letne stopnje v letih 1994/1997 v letu 1998 tako upadla, navajajo hrvaški gospodarski analitiki predvsem dva razloga: svetovno finančno krizo in DDV, ki so ga uvedli v začetku minulega leta. Zaradi svetovne finančne krize so se občutno zmanjšali prilivi tujega kapitala. Uvedba DDV-ja pa je ravno povečala potrebo po zadolževanju. Oboje skupaj se je odrazilo v povečanih likvidnostnih težavah v hrvaških podjetij in v  bančništvu. Vojna je pustila velik pečat  tudi v gospodarskem sektorju. Koncem leta 1997 je hrvaški BDP/preb. dosegel 4300 USD. Stopnja nezaposlenosti na Hrvaškem je visoka in je znaša 17%. Problemi, s katerimi se Hrvaška sooča v tem trenutku so ti, da je bil velik del industrije v osamosvojitveni vojni uničen ter da zaradi razmer na Balkanu še vedno ne more računati na velike prihodke iz naslova turizma na Jadranu.

 

Slovenska podjetja so lani v BiH investirala sto milijonov dolarjev in se uvrstila na prvo mesto med tujimi naložbeniki v tej državi, letos pa se ritem naložb še pospešuje.

 

6.2     Vloga izvozno-kreditne agencije pri spodbujanju izvoza

 

Tako kot vsako gospodarstvo tudi slovensko išče nove trge, pri tem pa so naravno najbolj primerni trgi v okolici. Iz tega razloga je še posebej pomembna vključenost slovenskega gospodarstva v uresničevanje načrta za Pakt stabilnosti za JV Evropo. Značilnost trgov obravnavanega področja je da so na zelo nizki stopnji razvitosti in vsebujejo visoke možnosti za njihovo rast in razvoj.

 

Z večini držav področja in Slovenija presežek na tekočem računu plačilne bilance pri trgovinskih transakcijah. Razlogi so v tem, da so Proizvodi iz podjetij v teh državah praviloma manj konkurenčni, prav tako pa so proizvodnje kapacitete neustrezne.

 

Odtod se poraja razmeroma preprosta rešitev v obliki neposrednih tujih investicij, ki učinkujejo tako da v prvi fazi pripomorejo k izravnavanju uravnotežanju dvostranskih plačilnih bilanc na drugi strani pa državi gostiteljici investicije krepijo izvozno osnovo in hkrati znižujejo potrebo po uvozu iz tretjih držav.

 

Pakt stabilnosti pomeni prednost za slovenska podjetja saj je z vedno večjo prisotnostjo tujih podjetij ob hkratni podpori za zagotavljanje reda in miru bistveno zmanjšan tudi politični rizik območja.

 

Kaj ima pravzaprav na voljo izvozno-kreditna agencija (IKA) kot izvajalka gospodarske politike Slovenije v zvezi s paktom stabilnosti? Na voljo je standardizirani instrumentarij, njegov domet pa je opredeljen s pogoji izvajanja politike zavarovanja in financiranja izvoza do posamezne dežele prejemnice pomoči. Še posebej pomembna pa bo podpora projektom, za katerih koncesije se bodo potegovala tudi slovenska podjetja. Ti bodo v veliko primerih vsebovali zahteve za projektno financiranje z omejeninm pristopom (angl. limited recourse financing). Ravno na tem podrocju se dandanes utvarja razlika v stopnji konkurencnosti med posameznimi ponudniki projektnih resitev. In seveda, zgolj tisti, ki imajo ob sebi odgovarjajoco podporo nacionalne IKA, lahko racunajo na dodelitev koncesij.

 

7.     Zaključek

 

Ob hitrem delovanju gospodarstvenikov se je predramila tudi vlada in sprejela Strategijo vključevanja Slovenije v gospodarsko obnovo jugovzhodne Evrope. Ta postavlja prioritete vlaganj po državah in prioritete po programih. Upoštevajo se predvsem sledeči ekonomski kriteriji:

-BDP na prebivalca

-neposredne tuje naložbe Slovenije v omenjenih državah

-rangiranje po trgovinskih partnerjih Slovenije glede na izvoz blaga

-velikost države (površina ter prebivalstvo)

-faza v kateri je prejemnica donatorske pomoči glede na možnost koriščena pomoči

-vpliv vojne na gospodarstvo

-neizkoriščen potencial države prejemnice za sodelovanje z našo državo

-receptivna sposobnost države prejemnice pomoči.

 

V Paktu stabilnosti Slovenija nastopa kot država z izkušnjami, ki lahko razmeroma veliko ponudi. Slovenija na trgih bivše skupne države ustvarja največ presežne vrednosti in ima v tej regiji kar 71 odstotkov svojih naložb. Zato je za nas še posebej pomembno, da se Pakt stabilnosti dobro razvija.

 

Slovenija z samim Paktom stabilnosti ne pridobiva samo večji mednarodni ugled ter možnost sodelovanja pri obnovitvenih delih. Dvodnevna donatorska konferenca 29-30. marca je nakazala smer v katero se bo Pakt stabilnosti razvijal. V zadnjih desetih letih je Evropska unija namenila precej svojih sredstev za izgradnjo avtocest ter ostale infrastrukture v svojih najšibkejših članicah, kot so Portugalska, Španija ter Irska. Od izgradnje irskih ter portugalskih avtocest Slovenija kakšnih koristi nima. Sedaj pa postaja vedno bolj jasno, da bo Evropska unija preko Pakta stabilnosti sofinancirala izgradnjo balkanskih avtocest. S tem bo Sloveniji omogočena  boljša logistična povezava z to regijo, kar se bo nedvomno poznalo tudi pri      povečanih gospodarskih odnosih.

 

Slovenija lahko že v letu 2000 računa na Hrvaško gospodarsko rast. V letu 2000 se pričakuje da bo Hrvaška od mnogo večje turistične sezone iztržila okoli 3,5 milijarde ameriških dolarjev. Kljub težki gospodarski situaciji se javna, kakor tudi zasebna poraba ne bosta pretirano zmanjšali. Javna poraba znaša že polovico BDP-ja in se je v zadnjih petih letih kar podvojila. Klub temu lahko pričakujemo zboljšanje gospodarskih kazalcev Hrvaške v letu 2000 (2,5-3%), predvsem pa v letu 2001. Sloveniji donatorska vključenost v Pakt stabilnosti zaenkrat še ne prinaša bistvenih ugodnosti, kljub temu pa utrjuje gospodarske stike s to regijo predvsem v dolgoročnem smislu.

 

Uporabljena literatura in viri

 

  1. EBRD: Transition Report. London, 1999.
  2. EIB: Basic Infrastructure Investments in South-Eastern Europe. Luxemburg, 1999
  3. Regional Funding Conference, Brussels, 2000. Brussels, March 29-30, 2000.
  4. The World Competitiveness Yearbook 2000. Lausanne, 2000.
  5. Interni viri IER.
  6. Interni viri SID.
  7. str. 514 – 519.
  8. Svetličič Marjan: Svetovno podjetje – Izzivi mednarodne proizvodnje. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1996.
  9. Svetličič Marjan: Zakaj investirati – z izhodnimi investicijami do konkurenčnosti. Prispevek za posvet: Slovenske investicije v tujini – zakaj, kako, kam? Ljubljana, junij 2000.

 

 

GLOBALNA KONKURENČNOST SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA V POVEZAVI S TOKOVI NEPOSREDNIH INVESTICIJ

 

Ključne besede: konkurenčnost, internacionalizacija, kapitalski tokovi, vhodne in izhodne tuje neposredne investicije, spodbude za izhodne neposredne investicije, zavarovanje in financiranje investicij.

 

Povzetek

 

Konkurenčnost gospodarstva in doseganje gospodarske rasti posameznega gospodarstva je povezano z vključenostjo v mednarodne gospodarske tokove, ki jih danes opredeljuje globalizacija. Pogoj za doseganje željenih nivojev izvoza pa je predvsem v ustrezni kapitalski podpori izvozni dejavnosti, ki podpira izvajanje potrebnih poslovnih funkcij na trgu v tujini. V tem smislu smo že zadnja tri desetletja v svetu izdatno deležni pojava, ko izvoz kapitala odpira vrata izvozu blaga in storitev.

 

Pričujoč prispevek obravnava konkurenčnost slovenskega gospodarstva v primerjavi z nekaterimi državami, ki so po kriterijih kot so tranzicija, velikost populacije in višina BDP na prebivalca primerljive s Slovenijo. Konkurenčnost je obravnavana z vidika kapitalskih tokov v ožjem smislu, torej z vidika neposrednih kapitalskih naložb. Prispevek tudi podaja razmišljanja o ukrepih na nivoju države za večjo vključenost Slovenije v globalizacijo za zmanjševanje zaostankov na tem področju v primerjavi z najrazvitejšimi državami.

 

The interdependence of global competitiveness of slovene economy and foreign direct investments

 

Key words: competitiveness, internationalisation, capital flows, inward and outward FDIs, incentives for outward FDIs, insurance and financing of FDIs.

 

Summary

 

Competitiveness and reaching a sustainable economic growth interrelates with connection of particular national economy into global capital flows. Conditio si ne qua non of reaching the desired levels of export is, therefore, in the relevant support of export activities in the form of outward direct investments.

 

The article studies the competitiveness of the Slovene economy in comparison with some countries, using criteria like transition, population and GDP per capita. Competitiveness is studied in the light of capital flows in the narrower sense, i.e., foreign direct investments, Article also contributes to the government measures for stronger junction of Slovenia into processes of globalisation, moving Slovenia towards reducing the gaps with the most developed countries.

 

 

*Art Kovačič, mag., raziskovalec, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana

* Peter Kunstič, mag., Associate, Export Development Corporation, Kanada

Recent Posts
Kontaktirajte Nas

Trenutno nismo na voljo. Vendar nam lahko pošljete sporočilo in odgovorili vam bomo nemudoma.

Ni berljivo? Spremeni tekst! captcha txt

Start typing and press Enter to search

Uporabljamo piškotke - z ogledom tega spletnega mesta se strinjate s pravilnikom o piškotkih.
Sprejemam Piškotke
x